Kiti se tukaj celo poletje intenzivno prehranjujejo, da bi pozimi odplavali proti Karibom, kjer za prehranjevanje ne bo časa. Tam imajo shujševalno kuro ob parjenju

Na ogled nas je odpeljal katamaran, približno tako velik kot Prince of Venice, ki vozi v Benetke. Po enourni vožnji smo prispeli na območje ogleda. Zoologinja, ki je bila z nami nam je povedala, da so najpogostejši kiti na območju grbavci. Mogoče pa je videti še pritlikave in brazdaste kite.

Nekaj časa smo opazovali kite daleč na obzorju, potem pa sta se dva povsem približala ladji. Bila sta grbavca. Kiti grbavci so težki do 37 ton in v dolžino merijo v povprečju 15m. Res veličastne živali. Nekaj časa sta radovedno plavala ob ladji, se za kratko potopila in spet prišla nazaj. Kmalu sta se nas naveličala in se oddaljila. Seveda pa sta nam ponudila veličastno priložnost za fotografiranje.

Grbavci so sicer ogrožena vrsta, lov nanje pa je prepovedan. Zoologi jih prepoznavajo po repnih plavutih, katerih vzorec in obarvanost je pri vsaki živali drugačna. Podobno kot naš prstni odtis.

Kiti grbavci so znani po petju. Njihove simfonije so dolge tudi do pol ure. Čemu točno pa so te pesmi namenjene, pa nam še ni uspelo ugotoviti.

Koliko smo bili z našo ladjo nevarni tem živalim? Po besedah zoologinje prav nič. Kiti namreč izredno dobro slišijo in jih ni mogoče presenetiti. Tudi, če bi ugasnili motorje, bi zaznali pljuskanje valov ob ladijski trup. Vsaj tako pravi zoologinja.

In potem smo šli še v akvarij. Poleg rib je v bostonskem akvariju še osemdeset majhnih pingvinov.

Glavna znamenitost pa je valjast tank, globok 7m in širok 12m. V njem je prikazano življenje na karibskem koralnem grebenu. Po steklenem obodu je speljana spiralna pot vse od vrha do dna (seveda po zunanji strani ). Tako si je moč ogledati življenje na različnih globinah.

Tale zadnja dva dneva sta bila v dobršni meri namenjena tudi Minki, ki je pokazala veliko zanimanje tako na ogledu kitov, kot v akvariju. Bolj ležerno preživljanje dni pa se je prileglo tudi nama s Ksenjo, saj smo vsi skupaj preživeli intenzivna a prelepa dva tedna.

In ostal nam je le še polet domov.

panorama Bostona

Boston se mi zdi prijeten za življenje. Ni tako natrpan kot New York, seveda tudi življenja ni toliko. Mesto je precej zeleno, parki so vsepovsod. Največji je Boston Common, kjer smo preživeli nekaj uric. Nekaj nebotičnikov sicer je, pa niso tako visoki kot v NY in ni tistega občutka betonske džungle.

Kar precejšen del mesta sestavljajo t.i. “red brick houses”, hiše s fasado iz rdeče opeke. Vse skupaj deluje precej angleško. Morda pa prav zato s skoraj vsake hiše visi ameriška zastava. Da ne bi kdo mislil, da je v Angliji. V mestu, je vsaj med našim obiskom, je bilo precej podobno kot v Evropi. Delavnik se prične med osmo in deveto, večina pa končuje med peto in šesto. Torej precej manj napeto kot v NY.

Ker se je mesto razširilo preko reke James in se združilo z Jamestownom, je preko reke precej mostov. Najnovejši je Zakim Bridge. Zakaj takšno ime, nisem odkril.

Preko reke je še eno, nekoč samostojno mesto, danes pa del širšega Bostona. Cambridge. Tu sta znani univerzi Harvard in MIT (Massachusetts Institute of Technology). Harvard ima dolgo tradicijo in velja za najprestižnejšo univerzo v ZDA. Začetki segajo v leto 1636.

Harvard Yard, najstarejši del kampusa

Memorial Church v Harvardu

Widener Library, knjižnica s tremi milijoni knjig in 92 km knjižnih polic

Boston je tudi sicer poznan kot študentsko mesto, saj so poleg zgornjih tukaj še Boston University, University of Massachusetts, Berklee College of Music in cela kopica manjših univerz in kolidžev.

smeti na ulici

ulična umetnost

ulice starega Bostona

Vse se je začelo v Bostonu. Leta 1770 so meščani s sneženimi kepami napadli angleške vojake, ti pa so odgovorili s streljanjem. Čez šest let, leta 1776, so bile ustanovljene Združene države Amerike. Vmes je bilo v Bostonu in drugod seveda še kar nekaj spopadov in izkazov nezadovoljstva. Eden bolj znanih je Bostonska čajanka leta 1773, ko so domačini iz angleške ladje v morje zmetali tovor čaja.

Old State House

V spomin na to obdobje je po Bostonu speljana spominska pešpot, imenovana Freedom Trail. Ker so zgodovinske stavbe že močno pomešane med moderni Boston, je pot seveda označena. Pa ne z običajnimi tablami in smerokazi. Večina pločnikov je tlakovana z opečnatimi tlakovci. Pot po pločniku pa označuje črta enakih tlakovcev, ki so le položeni pravokotno na ostale. Nevsiljivo, pa vendar jasno za tistega, ki poti sledi.

kokarde

Pot vodi mimo gostilne, kjer so se zbirali uporniki, spominskih plošč, ki označujejo pomembnejše kraje. Ohranjena je tudi cerkev (Old North Church), s katere je župnik signaliziral upornikom, da se jim bliža angleška vojska.

Old North Church

Ob poti je še slikovito pokopališče iz 18.stoletja. Zanimive so reliefne slike na kamnih. V večini so na njih angeli ali smrtne glave. Pot pa se zaključi na prizorišču prelomne bitke, Bunker Hillu. Na njem je seveda pomnik, visok obelisk.

detajl s pokopališča

Bunker Hill Monument

Bunkerhill formalno ni več v Bostonu, temveč  v Charlestownu, preko reke Charles. Na tej strani reke pa je tudi bivše vojaško pristanišče, ki je danes spremenjeno v muzej. V njem je zasidrana najstarejša še aktivna bojna ladja ameriške mornarice. Ladja je trijambornica USS Constitution. Ladja je neprekinjeno v sestavi mornarice od leta 1797, izkazala pa se je  v vojni z Angleži leta 1812. Danes je seveda večinoma privezana v pristanišču in na ogled turistom. Na njej pa mornarji še vedno služijo redno vojsko. Izpluje pa enkrat letno, 4. julija po bostonskem pristanišču. USS Cassin Young pa je spomenik, ladja, ki je sodelovala v Drugi svetovni vojni v bitki pri Okinavi.

USS Constitution

USS Constitution

USS Cassin Young

]]> http://www.davidoitzl.si/?feed=rss2&p=1756 0 http://www.davidoitzl.si/?p=1733 http://www.davidoitzl.si/?p=1733#comments Fri, 20 Aug 2010 21:07:14 +0000 David http://www.davidoitzl.si/?p=1733

rumeni taxi

New York je poln barv. Na cesti prevladuje rumena. Taxiji. V glavnem Fordi. Tisti starejši so Crown Victoria, novejši so napol terenci. Pa seveda rumena ni edina. Bogate barve sijejo z velikanskih reklam, predvsem na Times Squareu. Ta prav zasije šele zvečer. Občutek je, da je ponoči tam celo svetleje kot podnevi.

Times Square

večerni Times Square

na križišču Broadway in 47thE

Manhattan je razdeljen na več sosesk. Najbrž ste že slišali za East in West Village, China Town, Lower East in West Side, Harlem in druge. Soseske so razmejene z ulicami in prav neverjetno je, kako ostre so te meje. Sprehodili smo se tudi skozi East Village in Lower East Side, ki sta še danes nekakšni alter soseski. Včasih pa so tam živeli punkerji. Občutek je, da si nekje daleč stran od tistih tipičnih podob visokih nebotičnikov in finančnikov v dragih oblekah. V resnici so le nekaj ulic stran.

Street Basket v East Villageu

V Lower East Sideu

Lower East Side

In kako se v New Yorku prehranjevati? Na ulici seveda. Saj so tukaj izumili Hot Dog. Prodajalci so na vsakem vogalu, prav tako ne manjkajo sladoledarji. Vsi pa se borijo z McDonaldsi, Burger Kingi in ostalimi instant ameriškimi korporacijami.

Žal se nam je čas v New Yorku iztekal in za konec še nekaj naključnih utrinkov…

In smo šli proti Bostonu…

Seveda so ulice New Yorka neskončno dolge. Ni, da bi jih poskušal vse prehoditi. Za hitre premike je podzemska. Pa še tu moraš paziti, da ne sedeš na lokalni vlak. Potem zna vožnja kar trajati in trajati. Ampak, če vsaj ne poizkusiš malo brusiti pet na newyorškem asfaltu, ne vidiš bistva. To pa so ljudje in utrip mesta. Zato ste vabljeni na sprehod po mestu, kar tako brez cilja. (tokrat v črnobeli tehniki).

skoraj črnobela izložba

Pa za oddih pojdimo še na podzemsko. Tudi ta je v New Yorku posebna. Povsod po svetu se posamezne linije med seboj ločijo po barvah. Pogledaš karto, najdeš postajo in barvo linije in greš. V New Yorku seveda ne sme biti tako enostavno. Barve tukaj ne štejejo. Važne so črke in številke. In na progi ene barve so vsaj tri linije. Drugače bi bilo dolgočasno. In če imaš malo manj sreče, se prav počasi odpelješ proti želenemu cilju. Če pa imaš smolo, pa greš po sicer pravi progi, ki se nekje razcepi na drug konec mesta.

Detajl na zidu neke postaje

Ampak poleti je v predorih podzemske vroče in zatohlo. Pojdimo rajši na sonce…

Seveda pa v New Yorku noči ni. Zvečer zažarijo luči in množica neonskih napisov. Ti so seveda zanimivejši v barvah. Ki vam jih pokažem naslednjič

Sama v velemestu

Visokim stavbam se v New Yorku ne moreš izogniti. Vse sili nekam v višave in hitro se počutiš majhnega. K temu prispeva tudi množica ljudi v kateri se hitro izgubiš. In zaveš, da si sam, kljub temu da te obkroža brez števila ljudi.

Na Wall Streetu

In vse te visoke stavbe nudijo zanimive poglede iz žabje perspektive. Še poklekniti ni treba, samo objektiv obrneš proti nebu.

Še kandelabri so visoki

Ja, Fifth Avenue. Meka za nakupovanje. Na tej ulici ima butik vsak, ki nekaj da nase. Seveda je tu tudi mnogo svetovnih verig, ki so tudi pri nas, pravi magnet pa so butiki svetovnih oblikovalcev oblačil, čevljev, parfumov, računalnikov ( ) in ostalega potrebnega in nepotrebnega. Cene tam notri pa omogočajo le “window shopping”.

Odsevi

Times Square

In ko se človek naveliča biti majhen, se povzpne nekam na vrh teh stavb. Najbolje je izbrati najvišjo – Empire State Building. Odpre se pogled proti jugu, ki seže do konca Manhattna, mimo kipa Svobode vse do Staten Islanda. Na sever preko Central Parka do Harlema in naprej. Na vzhod v Brooklyn in Queens in na zahod v New Jersey.

Preko East River v Brooklyn

In vse se spremeni v majhne mravljice...

Ko pa pogled usmeriš v bližnje nebotičnike, ki obkrožajo največjega, se zaveš kako je vse relativno. Vsi tisti velikani, med katerimi si bil še pred kako uro kot izgubljen, so nenadoma postali palčki, kot hišice iz kock, ki jih zlagajo naši malčki…

Hišice iz kock?

Od spodaj so videti večji...

Res je vse relativno…

Sheep Meadow - Ovčji travnik

Central Park. Največji newyorški park, mesto za oddih od vsakodnevnega mestnega vrveža. Meri kar 341 hektarov, nekateri predeli so obljudeni tako kot bližnje mestne ulice, v nekaterih predelih pa si lahko sam ure in ure.

Ameriški nacionalni šport, baseball

Domačini ga izkoriščajo za rekreacijo, predvsem tek, rolanje in kolesarjenje. Skozi park vodi prava cesta s semaforji, ki pa ni namenjena avtomobilom. Ob vikendih se na baseballskih igriščih odvijajo “divje lige”, skaterji izkoristijo vsake stopnice za svoje vragolije, zaljubljenci pa se s čolni prevažajo po jezeru.

The Lake

Samotnejše poti v Central Parku

Otroci v vrsti stojijo pri vrtiljaku, ki je tisti starinski s konjički, večina ljudi pa pride poležavat na zelene travnike. Nekje se skupinica prijateljev zabava s frizbijem ali pa si podaja baseballsko ali nogometno (ameriški) žogo. Presenetljivo veliko pa je kotalkarjev. Na sredi ulice so postavili plesišče, nekdo rola glasbo, ostali pa plešejo. Sami ali v parih.

Kotalkarji

Vrtiljak

Med premnogimi sprehajalci je mogoče opaziti poročni par, ki se fotografira za spomin na tisti dan, zraven pa se skaterji ne pustijo motiti. V bližini pa mož s kitaro zabava tiste, ki ga hočejo poslušati in jim predstavlja svoje skladbe. Mogoče pa je bodoča zvezda. Nikdar ne veš…

Poroka v parku

Pisanje kartic za prijatelje

Strawberry Fields. Predel parka, kjer je spominsko obeležje na Johna Lennona. Malce umaknjen kraj, vendar v neposredni bližini stavbe Dakota Building, kjer je bil Lennon ustreljen. Tam je vedno polno ljudi.

Strawberry Fields

Central Park je kraj, ki skriva veliko zanimivih kotičkov in eno popoldne vsekakor ni dovolj, da bi jih vse odkril. Če prav pomislim, bi si zaslužil, da en obisk New Yorka nameniš samo parku.

Lower Manhattan

Kar nekaj časa sem nemočno gledal v izbrane fotografije in si razbijal glavo, kako vam predstaviti New York. Če je bilo z Washingtonom precej enostavno, saj je mesto polno klasičnih turističnih znamenitosti, je tole bolj komplicirano. Kako mesto, ki nikdar ne spi, kjer se neprestano dogaja, spraviti v red. Nemogoče. Torej, najprej nekaj na splošno o mestu, na fotkah pa par znanih stavb.

Brooklyn Bridge

Pozerka&Brooklyn Bridge

New York ni samo Manhattan! Je tudi Brooklyn, Queens, Bronx in Staten Island. Pa vendar se večina turistov osredotoči samo na Manhattan. Tudi mi nismo bili dosti boljši. V Brooklyn smo šli samo za kaki dve urici, na Staten Islandu pa smo samo obrnili. Ampak tudi ta okrožja bodo enkrat prišla na vrsto.

Manhattan Bridge

Mesto se je najprej imenovalo New Amsterdam, saj so otok Manhattan Nizozemci odkupili od lokalnega indijanskega plemena. V 17. stol. pa so mesto zavzeli Angleži in ga preimenovali v New York.

Kip Svobode

Newyorško pristanišče je bilo v začetku 20. stol. vstopna točka za množice emigrantov iz Evrope in danes Američani začno svoje korenine iskati na Ellis Islandu, ki je bil vstopna točka za novo življenje.  Vsi ti priseljenci so se na Manhattnu naseljevali v soseske in imena delov mesta še vedno spominjajo na tiste čase. V mestu najdemo China Town, pa Little Italy. Čeprav so se etnične soseske danes preselile v Brooklyn in Queens, Manhattan pa je pravi talilni lonec, pa bolj nobel tudi.

Newyorška borza

Razvoj in rast pa sta prinesla tudi veliko denarja. New York je postal finančno središče, mogočneži pa so tekmovali kdo bo postavil višjo in mogočnejšo zgradbo. (Ponovno) najvišji nebotičnik je Empire State Building, ki je bil zgrajen v času največje gospodarske krize leta 1931. Visok je 443m skupaj z anteno, ima pa 102 nadstropji.

Empire State Building

Gradbišče One World Trade Centra

Leta 1972 sta bila zgrajena dvojčka World Trade centra, ki sta bila višja, žal pa ju danes ni več. Na njunem mestu pa že raste spominski park in nebotičnik One World Trade Center, ki bo visok 1776 čevljev oz. 541m. Njegova višina predstavlja leto ameriške revolucije. Končan naj bi bil leta 2013.

Rockefeller Center

Seveda pa je v New Yorku še nešteto drugih, manj znamenitih pa nič manj zanimivih stavb. Med bolj zanimivimi je Flatiron Building, ki je na svojem najožjem delu široka le 2m. In kako je nastala? Ulice v New Yorku (razen v predelu Lower Manhattan) so razporejene v obliki mreže. Od juga proti severu tečejo Avenues (avenije), od vzhoda proti zahodu pa Streets (ulice). Edina izjema pa je ulica Broadway, ki teče od jugovzhoda proti severozahodu. In ko se križa z avenijo, nastane koničasta parcela in na eni od njih je zrasla ta stavba.

Flatiron Building - Peglez'n

Flatiron Building skozi Lensbaby

O Broadwayu, Central Parku, uličnem utripu in še čem, pa naslednjič…

American Indian History Museum

Posledica tega dejanja je, da je v okviru SI 19 muzejev, 9 raziskovalnih centrov in živalski vrt. In vsi ti muzeji niso majhni. Ogromni so! In brezplačni. Vsi do zadnjega! Naj naštejem le najbolj atraktivne, Air and Space Museum, American Indian Museum, Natural History Museum, American History Museum. Mi smo bili v zadnjih dveh in v živalsem vrtu. Večina njih je v Washingtonu, nekaj pa v New Yorku.

V naravoslovnem muzeju (Natural History) so največja atrakcija okostja dinozavrov, pa kitov in ostalih bitij, ki so ali pa še živijo na Zemlji. Predstavljena je tudi razvojna pot človeka, ne manjkajo pa niti minerali. Vse skupaj je predstavljeno tako, da pritegne tako majhnega otroka kot odraslega. Vsak pa iz predstavljenega izvleče sebi primerna znanja. Da pa obiskovalci dobijo direktno predstavo kaj počnejo znanstveniki v SI, pa so nekatere delavnice kar sredi razstavnih muzejev. Nekje je steklen prostor v katerem delajo raziskovalci, obiskovalci pa jih lahko pri delu opazujejo, ne da bi jih motili.

Drugi muzej je bil American History Museum. Tega smo izbrali malo ker je bil poleg prejšnjega, vročina zunaj pa neznosna, malo pa, da smo si znali predstavljati kako so se ZDA sploh razvile v to kar so. Velik del muzeja je posvečen motorizaciji ZDA, ki je pripomogla k hitremu razvoju države. Pa predstavljena je njihova pomorska zgodovina, častno mesto pa zavzema zastava Star Spangled Banner iz leta 1812. Zastava je velika 9×10m in je bila navdih za avtorja amerške himne. Posebno mesto v muzeju pa je namenjeno tudi Prvim damam ZDA, ki svoja inavguracijska oblačila poklonijo Smithsonianu.

Del Smithsoniana je tudi National ZOO. Glavna atrakcija v njem sta orjaški pandi, ki ju je posodila Kitajska. Žal pa ju v živo nismo videli, ker je bila nenormalna vročina in sta se hladili nekje v notanjih prostorih. V živalskem vrtu potekajo precejšnje obnove, ki naj bi bile končane prihodnje leto. Precejšnja atrakcija so tudi gorile, ki so navdušile tudi Minko. Toliko o Smithsonianu. Če bom šel še kdaj v Washington, bo to zaradi muzejev. Žal je zmanjkalo časa za Air&Space Museum, pa tudi American Indian je baje zanimiv…

Pa pojdimo na pokopališče, natančneje Arlington National Cemetery. To je vojaško pokopališče, kjer so poleg vojakov pokopani tudi nekateri zaslužni Američani. Najbolj znan je seveda JFK, 35. predsednik ZDA. Poleg je pokopana tudi njegova žena Jackie O. Pokopališče je še vedno aktivno in tukaj je pokopanih večina vojakov, ki so padli v zadnjih ameriških vojnah. Glavna atrakcija na pokopališču je menjava častne straže pri grobnici neznanemu vojaku. Poleti je menjava vsake pol ure, pozimi pa na eno uro.

Arlington House

Glavna zanimivost na pokopališču je menjava častne straže pri grobnici neznanemu vojaku. Poleti je menjava vsake pol ure, pozimi pa na eno uro.

Častna straža pri grobnici neznanemu vojaku

En dan Washingtona pa smo žrtvovali na račun izleta v bližnjo (za ameriške razmere) Pennsylvanio. V bližini Philadelphije je t.i. Dutch Country, kjer živi verska ločina Amišev. Ti so potomci Nemcev in Švicarjev, ki so v 18.stol. emigrirali v ZDA. Znani so predvsem po strogih normah, ki jih morajo člani spoštovati. Vsi nosijo značilne noše, v katerih so že na daleč prepoznavni, moški pa imajo brade. Sicer živijo v vaseh skupaj z ostalimi prebivalci. Amiši ne smejo imeti elektrike, lahko pa uporabljajo plin (hladilniki so tako plinski); avtomobili niso dovoljeni, imajo konjske vprege; kolesa so prepovedana, skiroji so dovoljeni,… Amiši govorijo mešanico nemščine in švicarske nemščine iz 18. stoletja. Od tod tudi ime Dutch Country, ki ne pomeni Nizozemska dežela, temveč Nemška (Deutsch) dežela.

Dutch Country

Prav zanimivo se je voziti po cestah, ki imajo bankino široko skoraj dva metra, po njej pa vozijo vozovi in ljudje na skirojih. Pred trgovinami in javnimi stavbami je poleg parkirnih mest vedno še boks za konjsko vprego, kjer je seno in voda. Drugače se ne želijo fotografirati, saj želijo biti pomnjeni po dejanjih in ne po fizičnem izgledu. Tudi njihove punčke iz cunj nimajo narisanih obrazov. Tako so vse fotografije posnete iz avtomobila.

Žal smo imeli na voljo le en dan, saj bi bilo prav zanimivo preživeti več časa pri Amiših in v njihovi prelepi pokrajini. Počasi pa smo morali proti New Yorku.

En Minkin portret s ta novim Lensbabyjem. Ta je Composer, ki ima možnost menjave optike. Ta fotka je posneta s plastično optiko, zato takšna mehkoba. Po prvih poskusih, je Composer od starega objektiva precej bolj primeren za hitro fotkanje na ulici, čeprav ima tudi ta le ročno ostrenje. Kakšen posnetek bo pa tudi med ameriškimi objavami. Pa o drugih optikah tudi še kaj napišem.