Sonce nas je v soboto zvabilo ven. Kakšne velike dileme nismo imeli. Na sneg! Po krajšem dogovarjanju je padla odločitev za Tamar. Verjetno zadnjič to zimo. V Planici namreč že mrzlično pripravljajo velikanko za svetovno prvenstvo konec meseca, pa ni prav lušt takrat tam okoli hoditi.
Planiška velikanka zaenkrat še kaže idilično podobo. Kako bo med in predvsem po prireditvi pa vam pokažem kdaj drugič. Pa nazaj k sobotnemu dnevu.
Vedeli smo, da bo pot v Tamar prava romarska pot, in res je bila. Vse polno je bilo sprehajalcev in sankačev na cesti. Na tekaški stezi, pa je sodeč po številu tekačev pred kočo, bilo kot v prometnih konicah na naših cestah. Pa začuda ni bilo kakšnih tečnežev, verjetno je svoje naredilo sonce.
Sicer pa okoliške gore nudijo še popolnoma zimske razmere. Vse je zalito s snegom, so se pa kar nekajkrat sprožili plazovi. Kako je v takih razmerah s turno smuko izpod Jalovca, bodo povedali mojstri.
Hja, Minka je že prava pohodnica in prehodi že kar lep kos poti. Seveda brez sank ne gre, da se spočije in med potjo poje banano ali kak piškot. Če je utrujenost prehuda pa za nekaj minut tudi zadrema na toplem sončku.
Če je z nami še kakšen od babičinih pesjanov, je veselje še toliko večje. Tokrat je bila Missy in vragolijam ni bilo konca.
Čeprav malo utrujena, pa je videti zadovoljstvo, da je zunaj, na soncu in svežem zraku. Neprecenljivo! 
Ja, takšne sobote te napolnijo z energijo za cel teden.
Ja, za nami je spet eden tistih “kičastih” vikendov, ki nas razvaja s sončnim in brezoblačnim vremenom…vsaj na Gorenjskem imamo to srečo