Risanje s svetlobo Rotating Header Image

Potepanje po ZDA – NYC – utrinki z ulice v ČB

Seveda so ulice New Yorka neskončno dolge. Ni, da bi jih poskušal vse prehoditi. Za hitre premike je podzemska. Pa še tu moraš paziti, da ne sedeš na lokalni vlak. Potem zna vožnja kar trajati in trajati. Ampak, če vsaj ne poizkusiš malo brusiti pet na newyorškem asfaltu, ne vidiš bistva. To pa so ljudje in utrip mesta. Zato ste vabljeni na sprehod po mestu, kar tako brez cilja. (tokrat v črnobeli tehniki).

skoraj črnobela izložba

Pa za oddih pojdimo še na podzemsko. Tudi ta je v New Yorku posebna. Povsod po svetu se posamezne linije med seboj ločijo po barvah. Pogledaš karto, najdeš postajo in barvo linije in greš. V New Yorku seveda ne sme biti tako enostavno. Barve tukaj ne štejejo. Važne so črke in številke. In na progi ene barve so vsaj tri linije. Drugače bi bilo dolgočasno. In če imaš malo manj sreče, se prav počasi odpelješ proti želenemu cilju. Če pa imaš smolo, pa greš po sicer pravi progi, ki se nekje razcepi na drug konec mesta.

Detajl na zidu neke postaje

Ampak poleti je v predorih podzemske vroče in zatohlo. Pojdimo rajši na sonce…

Seveda pa v New Yorku noči ni. Zvečer zažarijo luči in množica neonskih napisov. Ti so seveda zanimivejši v barvah. Ki vam jih pokažem naslednjič

Potepanje po ZDA – NYC iz žabje in ptičje perspektive

Sama v velemestu

Visokim stavbam se v New Yorku ne moreš izogniti. Vse sili nekam v višave in hitro se počutiš majhnega. K temu prispeva tudi množica ljudi v kateri se hitro izgubiš. In zaveš, da si sam, kljub temu da te obkroža brez števila ljudi.

Na Wall Streetu

In vse te visoke stavbe nudijo zanimive poglede iz žabje perspektive. Še poklekniti ni treba, samo objektiv obrneš proti nebu.

Še kandelabri so visoki

Ja, Fifth Avenue. Meka za nakupovanje. Na tej ulici ima butik vsak, ki nekaj da nase. Seveda je tu tudi mnogo svetovnih verig, ki so tudi pri nas, pravi magnet pa so butiki svetovnih oblikovalcev oblačil, čevljev, parfumov, računalnikov ( ) in ostalega potrebnega in nepotrebnega. Cene tam notri pa omogočajo le “window shopping”.

Odsevi

Times Square

In ko se človek naveliča biti majhen, se povzpne nekam na vrh teh stavb. Najbolje je izbrati najvišjo – Empire State Building. Odpre se pogled proti jugu, ki seže do konca Manhattna, mimo kipa Svobode vse do Staten Islanda. Na sever preko Central Parka do Harlema in naprej. Na vzhod v Brooklyn in Queens in na zahod v New Jersey.


Preko East River v Brooklyn

In vse se spremeni v majhne mravljice...

Ko pa pogled usmeriš v bližnje nebotičnike, ki obkrožajo največjega, se zaveš kako je vse relativno. Vsi tisti velikani, med katerimi si bil še pred kako uro kot izgubljen, so nenadoma postali palčki, kot hišice iz kock, ki jih zlagajo naši malčki…

Hišice iz kock?

Od spodaj so videti večji...

Res je vse relativno…

Potepanje po ZDA – NYC – po Central Parku

Sheep Meadow - Ovčji travnik

Central Park. Največji newyorški park, mesto za oddih od vsakodnevnega mestnega vrveža. Meri kar 341 hektarov, nekateri predeli so obljudeni tako kot bližnje mestne ulice, v nekaterih predelih pa si lahko sam ure in ure.

Ameriški nacionalni šport, baseball

Domačini ga izkoriščajo za rekreacijo, predvsem tek, rolanje in kolesarjenje. Skozi park vodi prava cesta s semaforji, ki pa ni namenjena avtomobilom. Ob vikendih se na baseballskih igriščih odvijajo “divje lige”, skaterji izkoristijo vsake stopnice za svoje vragolije, zaljubljenci pa se s čolni prevažajo po jezeru.

The Lake

Samotnejše poti v Central Parku

Otroci v vrsti stojijo pri vrtiljaku, ki je tisti starinski s konjički, večina ljudi pa pride poležavat na zelene travnike. Nekje se skupinica prijateljev zabava s frizbijem ali pa si podaja baseballsko ali nogometno (ameriški) žogo. Presenetljivo veliko pa je kotalkarjev. Na sredi ulice so postavili plesišče, nekdo rola glasbo, ostali pa plešejo. Sami ali v parih.

Kotalkarji

Vrtiljak

Med premnogimi sprehajalci je mogoče opaziti poročni par, ki se fotografira za spomin na tisti dan, zraven pa se skaterji ne pustijo motiti. V bližini pa mož s kitaro zabava tiste, ki ga hočejo poslušati in jim predstavlja svoje skladbe. Mogoče pa je bodoča zvezda. Nikdar ne veš…

Poroka v parku

Pisanje kartic za prijatelje

Strawberry Fields. Predel parka, kjer je spominsko obeležje na Johna Lennona. Malce umaknjen kraj, vendar v neposredni bližini stavbe Dakota Building, kjer je bil Lennon ustreljen. Tam je vedno polno ljudi.

Strawberry Fields

Central Park je kraj, ki skriva veliko zanimivih kotičkov in eno popoldne vsekakor ni dovolj, da bi jih vse odkril. Če prav pomislim, bi si zaslužil, da en obisk New Yorka nameniš samo parku.

Potepanje po ZDA – New York City, prvič

Lower Manhattan

Kar nekaj časa sem nemočno gledal v izbrane fotografije in si razbijal glavo, kako vam predstaviti New York. Če je bilo z Washingtonom precej enostavno, saj je mesto polno klasičnih turističnih znamenitosti, je tole bolj komplicirano. Kako mesto, ki nikdar ne spi, kjer se neprestano dogaja, spraviti v red. Nemogoče. Torej, najprej nekaj na splošno o mestu, na fotkah pa par znanih stavb.

Brooklyn Bridge

Pozerka&Brooklyn Bridge

New York ni samo Manhattan! Je tudi Brooklyn, Queens, Bronx in Staten Island. Pa vendar se večina turistov osredotoči samo na Manhattan. Tudi mi nismo bili dosti boljši. V Brooklyn smo šli samo za kaki dve urici, na Staten Islandu pa smo samo obrnili. Ampak tudi ta okrožja bodo enkrat prišla na vrsto.

Manhattan Bridge

Mesto se je najprej imenovalo New Amsterdam, saj so otok Manhattan Nizozemci odkupili od lokalnega indijanskega plemena. V 17. stol. pa so mesto zavzeli Angleži in ga preimenovali v New York.

Kip Svobode

Newyorško pristanišče je bilo v začetku 20. stol. vstopna točka za množice emigrantov iz Evrope in danes Američani začno svoje korenine iskati na Ellis Islandu, ki je bil vstopna točka za novo življenje.  Vsi ti priseljenci so se na Manhattnu naseljevali v soseske in imena delov mesta še vedno spominjajo na tiste čase. V mestu najdemo China Town, pa Little Italy. Čeprav so se etnične soseske danes preselile v Brooklyn in Queens, Manhattan pa je pravi talilni lonec, pa bolj nobel tudi.

Newyorška borza

Razvoj in rast pa sta prinesla tudi veliko denarja. New York je postal finančno središče, mogočneži pa so tekmovali kdo bo postavil višjo in mogočnejšo zgradbo. (Ponovno) najvišji nebotičnik je Empire State Building, ki je bil zgrajen v času največje gospodarske krize leta 1931. Visok je 443m skupaj z anteno, ima pa 102 nadstropji.

Empire State Building

Gradbišče One World Trade Centra

Leta 1972 sta bila zgrajena dvojčka World Trade centra, ki sta bila višja, žal pa ju danes ni več. Na njunem mestu pa že raste spominski park in nebotičnik One World Trade Center, ki bo visok 1776 čevljev oz. 541m. Njegova višina predstavlja leto ameriške revolucije. Končan naj bi bil leta 2013.

Rockefeller Center

Seveda pa je v New Yorku še nešteto drugih, manj znamenitih pa nič manj zanimivih stavb. Med bolj zanimivimi je Flatiron Building, ki je na svojem najožjem delu široka le 2m. In kako je nastala? Ulice v New Yorku (razen v predelu Lower Manhattan) so razporejene v obliki mreže. Od juga proti severu tečejo Avenues (avenije), od vzhoda proti zahodu pa Streets (ulice). Edina izjema pa je ulica Broadway, ki teče od jugovzhoda proti severozahodu. In ko se križa z avenijo, nastane koničasta parcela in na eni od njih je zrasla ta stavba.

Flatiron Building - Peglez'n

Flatiron Building skozi Lensbaby

O Broadwayu, Central Parku, uličnem utripu in še čem, pa naslednjič…

Potepanje po ZDA – gospod Smithson, pokopališče in še Amiši

Še vedno smo v Washingtonu. In kdo za vraga je g. Smithson? Gospod je bil Anglež, ki je v svoji oporoki vse svoje premoženje zapustil Združenim državam, da ustanovijo Smithsonian Institution (SI), ustanovo, ki bo širila znanje med ljudmi.

American Indian History Museum

Posledica tega dejanja je, da je v okviru SI 19 muzejev, 9 raziskovalnih centrov in živalski vrt. In vsi ti muzeji niso majhni. Ogromni so! In brezplačni. Vsi do zadnjega! Naj naštejem le najbolj atraktivne, Air and Space Museum, American Indian Museum, Natural History Museum, American History Museum. Mi smo bili v zadnjih dveh in v živalsem vrtu. Večina njih je v Washingtonu, nekaj pa v New Yorku.

V naravoslovnem muzeju (Natural History) so največja atrakcija okostja dinozavrov, pa kitov in ostalih bitij, ki so ali pa še živijo na Zemlji. Predstavljena je tudi razvojna pot človeka, ne manjkajo pa niti minerali. Vse skupaj je predstavljeno tako, da pritegne tako majhnega otroka kot odraslega. Vsak pa iz predstavljenega izvleče sebi primerna znanja. Da pa obiskovalci dobijo direktno predstavo kaj počnejo znanstveniki v SI, pa so nekatere delavnice kar sredi razstavnih muzejev. Nekje je steklen prostor v katerem delajo raziskovalci, obiskovalci pa jih lahko pri delu opazujejo, ne da bi jih motili.

Drugi muzej je bil American History Museum. Tega smo izbrali malo ker je bil poleg prejšnjega, vročina zunaj pa neznosna, malo pa, da smo si znali predstavljati kako so se ZDA sploh razvile v to kar so. Velik del muzeja je posvečen motorizaciji ZDA, ki je pripomogla k hitremu razvoju države. Pa predstavljena je njihova pomorska zgodovina, častno mesto pa zavzema zastava Star Spangled Banner iz leta 1812. Zastava je velika 9×10m in je bila navdih za avtorja amerške himne. Posebno mesto v muzeju pa je namenjeno tudi Prvim damam ZDA, ki svoja inavguracijska oblačila poklonijo Smithsonianu.

Del Smithsoniana je tudi National ZOO. Glavna atrakcija v njem sta orjaški pandi, ki ju je posodila Kitajska. Žal pa ju v živo nismo videli, ker je bila nenormalna vročina in sta se hladili nekje v notanjih prostorih. V živalskem vrtu potekajo precejšnje obnove, ki naj bi bile končane prihodnje leto. Precejšnja atrakcija so tudi gorile, ki so navdušile tudi Minko. Toliko o Smithsonianu. Če bom šel še kdaj v Washington, bo to zaradi muzejev. Žal je zmanjkalo časa za Air&Space Museum, pa tudi American Indian je baje zanimiv…

Pa pojdimo na pokopališče, natančneje Arlington National Cemetery. To je vojaško pokopališče, kjer so poleg vojakov pokopani tudi nekateri zaslužni Američani. Najbolj znan je seveda JFK, 35. predsednik ZDA. Poleg je pokopana tudi njegova žena Jackie O. Pokopališče je še vedno aktivno in tukaj je pokopanih večina vojakov, ki so padli v zadnjih ameriških vojnah. Glavna atrakcija na pokopališču je menjava častne straže pri grobnici neznanemu vojaku. Poleti je menjava vsake pol ure, pozimi pa na eno uro.

Arlington House

Glavna zanimivost na pokopališču je menjava častne straže pri grobnici neznanemu vojaku. Poleti je menjava vsake pol ure, pozimi pa na eno uro.

Častna straža pri grobnici neznanemu vojaku

En dan Washingtona pa smo žrtvovali na račun izleta v bližnjo (za ameriške razmere) Pennsylvanio. V bližini Philadelphije je t.i. Dutch Country, kjer živi verska ločina Amišev. Ti so potomci Nemcev in Švicarjev, ki so v 18.stol. emigrirali v ZDA. Znani so predvsem po strogih normah, ki jih morajo člani spoštovati. Vsi nosijo značilne noše, v katerih so že na daleč prepoznavni, moški pa imajo brade. Sicer živijo v vaseh skupaj z ostalimi prebivalci. Amiši ne smejo imeti elektrike, lahko pa uporabljajo plin (hladilniki so tako plinski); avtomobili niso dovoljeni, imajo konjske vprege; kolesa so prepovedana, skiroji so dovoljeni,… Amiši govorijo mešanico nemščine in švicarske nemščine iz 18. stoletja. Od tod tudi ime Dutch Country, ki ne pomeni Nizozemska dežela, temveč Nemška (Deutsch) dežela.

Dutch Country

Prav zanimivo se je voziti po cestah, ki imajo bankino široko skoraj dva metra, po njej pa vozijo vozovi in ljudje na skirojih. Pred trgovinami in javnimi stavbami je poleg parkirnih mest vedno še boks za konjsko vprego, kjer je seno in voda. Drugače se ne želijo fotografirati, saj želijo biti pomnjeni po dejanjih in ne po fizičnem izgledu. Tudi njihove punčke iz cunj nimajo narisanih obrazov. Tako so vse fotografije posnete iz avtomobila.

Žal smo imeli na voljo le en dan, saj bi bilo prav zanimivo preživeti več časa pri Amiših in v njihovi prelepi pokrajini. Počasi pa smo morali proti New Yorku.