Tagged: Julijske Alpe

Bohinjske rož’ce

Triglavski narodni park večkrat organizira fotografske delavnice. Tokrat je bila delavnica v sklopu Festivala alpskega cvetja v Bohinju.

Kar na začetku naj se zahvalim Alešu Zdešarju za odlično vodenje. Super je bilo.

Iz Stare Fužine smo se odpravili na Rudnico in Peč. Cvetje smo iskali na obronkih gozda ter na travnikih ob poti.

Na žalost cvetja ni bilo v izobilju, vsaj ne zelo raznilikega. Na nekatreih mestih pa nas je še motil rahel veter. Bil je blagodejen za naša telesa, ne pa tudi za ostre in mirne motive.

Kadar ni dovolj cvetja, se v objektiv zlahka ujamejo visoke trave, še posebej, če jih osvetljuje zahajajoče Sonce.

V gozdu pa svoj trenutek slave doživijo še mahovi, lišaji in gozdni plodovi.

Pa še nekaj razgledov na Bohinjsko jezero, čeprav nam je rahla koprena ukradla prekrasno svetlobo, ki bi je bili lahko deležni.

Za konec pa še dve “iz ozadja”. Ni nas bilo veliko.

 

 

Planina Klek v meglenem vremenu

Smo šli fotografirat macesne na planino Klek, pa je bila megla tik nad planino. In je tam vztrajala do konca našega izleta.

SONY DSC

SONY DSC

SONY DSC

Tiste barve, ki smo si jih želeli, niso prišle do izraza, saj je manjkalo sonce.

SONY DSC

SONY DSC

Zato je iz torbe na aparat priromal makro objektiv in igrati sem se začel z motivi, ki bi v sončnem vremenu ostali spregledani.

SONY DSC

SONY DSC

SONY DSC

SONY DSC

SONY DSC

SONY DSC

SONY DSC

In nauk tega izleta? Slabega vremena za fotografiranje ni. Samo z drugačnimi očmi moraš začeti gleadti in motivov je takoj vse polno.

Mala planinka

Pa ga ima! Minkin prvi osvojeni vršac Julijskih Alp 🙂 Vršič. Pa ne tisti na katerega se pripeljemo z avtom. Tisti nam je služil samo za izhodišče.

planinarjenje-3

Potem pa smo zagrizli v strm hrib mimo Tičarjevega doma proti Poštarski koči. Odpirali so se nam prelepi pogledi na Mojstrovko, Prisank (ne Prisojnik!!!!) in v dolino Trente.  Nekje daleč v ozadju samoten stoji Bovški Grintovec na katerega ima Minkin oče slabe spomine. Pa o tem kdaj drugič 😉

planinarjenje

Ob poti je seveda mnogo zanimivosti, zato smo napredovali le počasi. Morali smo pregledati vsak kamenček na poti, poduhati vsako cvetlico in domov pospremiti vse mravljice.

planinarjenje-2

Kmalu pa smo srečali še Ajdovsko deklico. Ker je bilo novih reči za en dan dovolj, bo Minka zgodbo o njej spoznala kdaj drugič in z njo tudi vi, če je še ne poznate.

planinarjenje-4

Skozi igro smo hitro prišli do Poštarske koče na Vršiču in ker smo si zaželeli širnih višav, je Minka z veseljem zlezla v nepogrešljivi nahrbtnik in povzpeli smo se še na vrh Vršič. Tam pa nas je pričakal stric Veter in nas prepodil nazaj v varno zavetje doline.

planinarjenje-5

Na povratku smo še posedeli na terasi Tičarjevega doma in obujali spomine na ravnokar končano dogodivščino. Veseli smo le ugotovili, da se bomo v hribe še vračali.

planinarjenje-6

Med vožnjo po neštetih ovinkih z Vršiča proti Kranjski Gori pa je malo planinko premagal spanec. In zgodbe je za danes konec.